24. marca 2016 je umrl Johan Cruyff. Ob novici je svet nogometa za trenutek zastal. Noge nogometašev so se ob strelu nekoliko zatresle. Nogometni trenerji so sklonili glave. Pogledi navijačev so se obrnili v nebo. Globok vzdih. Johan Cruyff je bil nepogrešljiv in ključni člen sodobnega nogometa. Energija same igre in živi dokaz, da je na igrišču možno vse. Idol Ajaxa, legenda Barcelone in ikona nizozemske reprezentance je usodno zaznamoval nogomet. Kot igralec, trener in človek. Na svoji profesionalni poti je sledil ljubezni do nogometa, spotoma pobral vse možne nazive in nagrade, ki jih podeljujejo nogometašem in trenerjem ter spremenil nogomet. Zares spremenil.
Johan Cruyff bi bil svetovna nogometna zvezda tudi, če bi igral nogomet v današnjem času. Mogoče še večja. Zgodbo profesionalnega nogometaša je spisal pred Cristianom Ronaldom in Lionelom Messijem. Tudi pred Karlom Heinzom Rummeniggejem, Marcom van Bastnom in Michelom Platinijem. Nekje v času Franza Beckenbauerja in Georgea Besta. Pri vsakem med naštetimi gre za izjemne nogometne genije, ki so vsak po svoje oblikovali in oblikujejo nogometno zgodovino. Pa vseeno je bil Johan Cruyff drugačen. Vsi prej našteti gospodje so velikani nogometa, a je bil Cruyff tisti, ki je čisto zares spremenil nogomet in potek zgodovine. V nogometu velja pravilo, da dober nogometaš še ne pomeni tudi dobrega trenerja. Nizozemec je na glavo obrnil tudi to trditev. Bil je odličen nogometaš in bil je tudi odličen trener.
Neverjeten igralski talent in dovršen občutek za igro sta bila le dva aduta, ki ju je Cruyff premogel na igrišču. Nogometu je vdihnil romantiko, poudaril estetski moment same nogometne igre in prestavil meje zmogljivosti človeškega organizma med samo tekmo.
Johan Cruyff je svoje nasprotnike med igro vozil po igrišču, kot bi bil iz drugega planeta. Na igrišču je uprizarjal stvari, zaradi katerih so ga nogometni navdušenci gledali odprtih ust. Njegov je na primer znameniti ‘Cruyffov obrat’. Gre za nenaden in sunkovit obrat med vodenjem žoge, ki mu sledi strel na gol, saj obrambni igralec zaradi giba ostane daleč stran. Ampak za to je potrebna izjemna tehnična podkovanost. In neustrašnost. In precejšnja samozavest. In ja, seveda odlična fizična pripravljenost. Cruyff je tisti, ki je v vsakem trenutku zagovarjal stil igre ‘totalni nogomet’. Ki ga je utelesil in ga obudil v življenje. Gre za to, da lahko prav vsak igralec na igrišču, razen vratarja v vsakem trenutku enakovredno igra na vsakem nogometnem položaju. Tudi za to je potrebno izjemno tehnično znanje. In seveda samozavest, neustrašnost in odlična fizična pripravljenost. Vse to je Cruyff imel in vse to je tudi kasneje, ko je bil trener iskal. Pri igralcih. In delil vstopnice za svoje moštvo na podlagi teh sposobnosti.
Nogometna kariera Johana Cruyffa se je začela, ko je pri dvanajstih postal del Ajaxove mladinske akademije. Njegova mama je bila v klubu čistilka in sinu, ki je neverjetno rad igral nogomet, je priborila mesto v ustroju kluba. Ajax je takrat slovel po svoji mladinski nogometni šoli, kjer se je kalil podmladek in je bila ena najkvalitetnejših na svetu. Po petih letih, ko je kot za šalo preskakoval vse selekcije, je, star komaj 17 let, prvič zaigral za člansko vrsto Ajaxa. In nikoli več ni bilo nič tako,kot je bilo. Z Ajaxom je osemkrat osvojil naslov nizozemskih prvakov in tri zaporedne naslove Lige prvakov. Ko se je leta 1973 preselili v Barcelono je katalonski velikan, ki takrat to ni bil, zanj odštel, v tistem času, rekordno najvišjo odškodnino. In sklenil posel stoletja. Če ne kar tisočletja. Kot se je kasneje izkazalo sta bila takrat to najbolje zapravljena 2 milijona dolarjev v zgodovini kluba. Katalonski nogometni klub je takrat životaril za Real Madridom v prvi španski ligi in 14 let že čakal na osvojitev državnega prvenstva. Johan Cruyff je že v prvi sezoni Barceloni pomagal do tako želenega naslova državnih prvakov in prebudil nogometno strast Katalonije.
V začetku sedemdesetih je bilo resnično videti, da nogomet brez Cruyffa ne obstaja. Bil je tako neverjetno dominanten. Osvojil je tri zlate žoge najboljšega nogometaša na svetu in postal večen simbol nizozemske reprezentance. Nizozemska je takrat postala nogometna svetovna velesila in tista reprezentanca na katero je potrebno v vsakem trenutku računati. Leta 1974 je na svetovnem prvenstvu tulipane pripeljal do finala in postal najboljši igralec svetovnega prvenstva, čeprav so v finalu Nizozemci morali priznati premoč Zahodni Nemčiji. Nogometno kariero je ob koncu kariere obogatil tudi s kratkimi postanki v Ameriki, pri Lavanteju, se na kratko vrnil v Ajax in v Feyenoordu zaključil s svojo bogato igralsko kariero. Ko je zaključil eno, je začel z drugo zgodbo. Trenersko.
Praktično nemogoče je bilo, da Johan Cruyff po nogometni karieri ne bi ostal v nogometu. Kot trener in manager Ajaxa je začel uresničevati svojo nogometno filozofijo. Vedno je poudarjal, da je nogomet preprosta igra, a ga je velika umetnost igrati preprosto. Po dveh letih na klopi Ajaxa se je vrnil v svoj drugi dom, k Barceloni. Pravzaprav se je takrat začelo obdobje prenovljene Barcelone, ki je novemu trenerju jedla iz roke. Sestavil je svojo ekipo in uspešno prepričal lastnike kluba, da ustanovijo nogometno mladinsko akademijo. Kot živ, uspešen dokaz in produkt nogometne Ajaxove šole je prepričal vse, da so ustanovili La Masio – trening center, Barcelonino akademijo. Cruyff je bil gonilo in fokus za iskanjem mladih talentiranih igralcev, ki so jih nato poklicali v Katalonijo. Jim dali pogodbo, razmere in prihodnost. Andrés Iniesta, Xavi Hernandes, Lionel Messi so plod in rezultat Cruyffove filozofije. Njegove šole, ki je izvirala iz Ajaxove. Njegovega ustroja. Barcelona je postavila akademijo v zgodnjih devetdesetih letih in danes žanje rezultate Cruyffoevega dela na najvišji nogometni ravni v Evropi. Ves svet sledi delu z mladimi, kot sta ga začela Ajax in kasneje tudi Barcelona. Ideja in filozofija izdelana do potankosti za velikim klubom je zagotovo najbolj uspešna pot vsakega uspešnega nogometnega kluba. Zato bo težko Barceloni spodletelo. Ker je skrbno utečen sistem delovanja zelo težko spodnesti. Zato tem močno zakoreninjenim standardom, ki kažejo obrise najboljših postavljenih nogometnih struktur želijo kopirati vsi največji nogometni klubi na svetu. Zato, ker so sanje otrok, ki začenjajo svoje nogometne poti v tako dovršenih nogometnih centrih uresničljive.
Lionel Messi je sicer samo en sam in bi verjetno zablestel tudi, če ga pri 14 ne bi pripeljali iz Argentine v Barcelono in mu ne bi tlakovali poti do uspeha. La Mesia talenta ne more dati, lahko pa z njimi zacveti. Messiju bi se moralo na poti do petih zlatih žog, sedmih naslovov državnih španskih prvakov in štirih naslovov v Ligi prvakov moralo marsikaj tudi posrečiti, da bi prišel do vsega tega. Z Barcelono in Cruyffovo filozofijo je bilo lažje. Vse kar je Messi moral storit je bilo, podpisati za Barcelono, ostati, zaupati in delati. To je najlažji način rojstva velike nogometne zvezde.
Johana Cruyffa najdemo na vseh zgodovinskih lestvicah najboljših nogometašev. Klubskih, evropskih, svetovnih. Najdemo ga tudi na lestvicah najboljših menedžerjev klubov. Barcelona brez njega danes zagotovo ne bi bila to, kar je. Navdušuje množice in ima za Mancester Unitedom, z 290 milijoni navijačev, drugo največjo bazo zvestih privržencev med vsemi nogometnimi klubi na svetu. In kar je najpomembneje, Barcelona je danes ena največjih svetovnih nogometnih velesil. Nogometna uspešnica, ki vendarle daje vtis, da je njena prevlada veliko daljša, kot dejansko je. Vse, kar je Barcelona dosegla med leti 1988 in 1996, je zasluga Johana Cruyffa. Te si lahko z vso pravice vzame tudi za kasnejša leta, saj je Pep Guardiola sledil nogometnim zapovedim , dognanjem in filozofiji svojega velikega učitelja in mentorja. Guardiola je produkt Barcelonine nogometne akademije in je bil tudi v sanjski postavi Johana Cruyffa, ko je Barcelona prvič po letu 1960 osvojila naslov državnih prvakov. Vse, kar je Guardiola danes, je zgrajeno na Cruyffovih temeljih. Konec koncev je tudi znameniti tiki-taka nogomet, za katerega so značilne hitre in natančne kratke podaje, ki spravljajo ob pamet nasprotnike in prinaša velike rezultate klubom in reprezentancam, v prvi vrsti Cruyffovo maslo. Če se torej ozremo na zadnja leta in pogledamo svetovne in evropske prvake, izločilne boje Lige prvakov in prevlado španske La Lige po priljubljenosti in tudi po kvaliteti, je Cruyffov vpliv na današnji nogomet resnično ogromen.
Zato je neprecenljivo vse, kar je Cruyff storil za nogomet. Povzdignil je Nizozemsko reprezentanco in jo pripeljal do uspehov, zaradi katerih je še danes ena najboljših reprezentanc sveta. Barceloni je vrnil ugled in jo postavil na zemljevid španskega nogometa. In jo kasneje postavil tudi na vrh evropskega nogometa. Patentiral je svoj udarec, svoj način igre, dokazal, da se lahko igralec razvije do popolnosti in igra na vseh položajih, pokazal, da je nogomet tiki-taka eden najzanesljivejših načinov s katerim ekipa pride do zmage in položil prav vse upe na mlade, ki jih je treba užiti od mladih nog, načrtno, načrtovano in zelo podrobno. Vse to je Cruyff dal nogometu. Vse to je spremenil in vdihnil v vsako tekmo, ki jo danes gledamo. Vse to je drugače zaradi njega.
Zakaj je njemu uspelo, drugim pa ne? Ker je živ dokaz za to, da zadeva deluje. Zato ker je stal za evolucijo akademskega modela modernega nogometa. Zato, ker je samo, kot otrok Ajaxove akademije, ki jo je dal skozi v zgodnjih šestdesetih lahko postavil temelje tistega, na čemer sloni današnja igra.
Zato je novica o njegovi smrti pretresla nogometni svet. Ker je bila samo en dan in en mesec pred njegovim 69. letom tista neskončna veriga cigaret, ki jih je pokadil ob igrišču, na sestankih in ob gledanju nogometa tako predolga. Čeprav je veliko let pred tem prekinil to verigo in leta 1991 po operaciji srca nehal kaditi, je 20 cigaret na dan pustilo sled na njegovih pljučih. Za seboj je pustil neskončno uspešnih nogometnih zgodb, vdanih naslednikov, ki bodo njegovo nogometno zgodbo nadaljevali in nadgrajevali, tri otroke in ženo. In nepregledno množico oboževalcev, katerim je nogometno igro naredil še lepšo.
Ob njegovi smrti žaluje nogomet.