Predstavljajte si.
Živo si predstavljate.
Naj se vam v glavi zvrtijo prizori.
Otrok. Nogomet. Vedno nogomet. Na prvem in zadnjem mestu. Neizmeren potencial je kričal iz vsake poteze. Nogomet zjutraj, opoldne, zvečer. Za mizo. Na krožniku. Nogomet je bil prva in zadnja misel. Žoga v postelji čvrsto stisnjena dokler telo niso odnesle sanje. Sanje so o nogometu. Prva jutranja misel je bila žoga. Čeprav se je včasih skotalila do nog, so jo roke našle. In spet krčevito stisnile. Šolski zvezki so postali poligon namišljenih nogometnih tekem. Med šolskim besedilom, ki bo nekoč moralo priti v glavo in do zavesti so bile narisane žoge. In gol. Vse skupaj vedno v oblakih, ki so uprizarjale sanje. Nikoli ni v šoli zvonilo prezgodaj. Vedno se je vleklo, a na koncu se je vendarle zgodilo. Prevrnjen stol v diru do vrat učilnice in potem naprej do garderobe. Tam je čakala žoga, katere so se roke spet oklenile. Z žogo na igrišče. Najprej s prijatelji na šolsko igrišče, potem z žogo počasi domov. In od tam na trening nogometa, ki je postal bistvo dneva. Po treningu domov, za mizo in spet z žogo v posteljo. Poleti in pozimi. V dežju, snegu in soncu. V vročini in mrazu. Žoga, gol, zelenica, ekipa. In tako naprej, dan za dnem. Neskončni kilometri, nešteto podaj, brc, skokov, kontaktov … dokler niso izbrali. Prepoznali so talent, prepoznali delo in ponudili. Sanje so iz oblačkov prešle v realnost. Klub je bil velik. Tekme težke, izzivi živi, nogomet realen. Sanje so postale resničnost. Na igriščih največjih stadionov se je udejanjilo vse tisto, kar je zraslo v srcu. Gol, vzkliki s tribun, navijači, slava, uspeh. Nogometni uspeh. To je ena od tistih neverjetno uspešnih nogometnih zgodb.
Si predstavljate? Si res? Dobro.
Zdaj si predstavljajte, da je glavna junakinja te zgodbe deklica.