Jürgen Klopp je nogometni trener, strateg, za nekatere celo čudodelec. Ob prostih strelih se obrne k občinstvu na tribunah in opazuje. Uživa v čustvih, svojih in drugih. Zadetke in zmage proslavlja na samosvoj, legendaren način. Navdušuje ga nogomet in nogomet je navdušen nad njim. Zdi se, da v svoji trenerski karieri ni naredil nič napačnega. Vse, česar se dotakne, na krilih navijačev, navdušeno in čustveno spremeni v zlato. Moštva, ki jih je vodil se po pravilu povzpnejo na vrhove lestvic, uvrstijo se na evropska tekmovanja in so za nasprotnike velika neznanka na igrišču. Njegove novinarske konference so polne tudi zato, ker je iskreno naraven in naravno iskren. Nogometni svet mu jé iz roke, on pa uživa v nogometu, čustvih in tudi medijski pozornosti. 

Ainfeld stadion Liverpool

Če je Jose Mourinho v svetu nogometa znan kot »The Special One«, se je Koppa prijel vzdevek »The Normal One«. Ime je posledica karizme in realno brutalne kvalitete, s katero do potankosti razume nogometno igro, ki obradi sadove, ne glede na to, ob katerem igrišču stoji. Ob vstopu v sobo ga ljudje opazijo. Čeprav ga vedno spremlja dejstvo, da je nekoliko nor, vsi, ampak res vsi obožujejo dejstvo, da obožuje nogomet. In življenje. Pri Kloppu se vse vrti okoli čustev. »Taktika je pomembna. Brez nje ne moreš zmagati, ampak čustva naredijo razliko.« je povedal in dokazal že velikokrat. Navdihuje ga navdušenje nad nogometom, zato se med izvajanjem kazenskega strela najraje obrne proti tribuni. Rad gleda navdušenje navijačev ob doseženem zadetku. Ob eksploziji tribune eksplodira tudi sam, zato ni redkost, da ob golu ali končni zmagi presrečen, kot majhen otrok, teče čez celo igrišče do igralcev. Kloppova čustva nimajo samokontrole, niti kake druge zapornice.

Kolikor časa bo v nogometu Jürgen Klopp bodo v nogometu emocije in sproščenost. Z vprašanjem se ga ne da zmesti. Njegov pogled je začaran. V njem se zrcali dejstvo, da obožuje nogomet. Soj žarometov je sprejel kot del vsakdana in pred mikrofoni je popolnoma suveren. Njegove novinarske konference so odlično obiskane, saj sta zagotovljena sproščenost in smeh. Vprašanjem se ne izogiba. Če se da odgovori hudomušno, nasmeji dvorano in je zvezda. Pa je po drugi strani vedno poln resnic, ki jih zna iz svojih zapiskov prenesti na igrišče. Nikoli mu ni bilo treba dokazovati, kako velik in izjemen nogometni strokovnjak je. To govorijo lovorike, nagrade, naslovi, zmage, goli …

Meje izkazovanja čustev je Kloppu uspel prestaviti na igrišče in s pomočjo igralcev, ki jih trenira, tudi na igrišče. Izjemno lepo ga je opazovati, kako neverjetno vzhičeno spremlja tekmo. Navdihuje s tem, da si pusti izraziti sleherno čustvo na obrazu, pa najsi bo to pozitivno, ali pa negativno. Tak pač je in če bi mu vzeli to, Klopp nikoli ne bi bil tako zelo priljubljen, kot je. Niti tako uspešen.

Jürgen Klopp se je rodil 16. junija 1967 v Stuttgartu. Pravzaprav nikoli ni sanjal o ničemer drugem kot o tem, da postane nogometaš in kasneje trener. Njegova mama je v nekem intervjuju to njegovo neskončno ljubezen do nogometa potrdila: »Moj sin se razume z vsemi in obožuje nogomet. Tega je igral poleti zunaj, na polju, pozimi pa je gol postavil kar v dnevni sobi.« Pri šestnajstih je začel nogometne sanje uresničevati v dresu FSV Mainzu 05, kjer je preživel večino svoje nogometne kariere. Najprej mu je bila zaupana vloga napadalca, kasneje se je preselil v obrambo. V 325 nastopih za FSV Mainz 05 je zabil 52 golov in leta 2001 zaključil svojo precej zgledno nogometno kariero.

Če je končal z igranjem nogometa, pa ni končal z nogometom. Ostal je kar pri FSV Mainz 05 in njegovo trenersko čaranje se je začelo kar tam. Nekaj zmag in sezon kasneje se je klub pod njegovim vodstvom preselil v prvo nemško Bundesligo in celo do kvalifikacij za Ligo prvakov. Njegovo nogometno videnje je preraslo klub in se sedem let kasneje, ko je na klopi v Mainzu presedel najdlje od vseh svojih predhodnikov, preselil k Borussii Dorthmund. Čeprav ga je na svojo klop vabil veliki Bayern, se je odločil za črno-rumene, ki so tistega leta, ko jih je prevzel, zasedala zelo skromno, 13. mesto na nemški prvoligaški lestvici. Samo tri leta je potreboval, da je šokiral Nemčijo in Borussio Dorhmund, na krilih njenih izjemnih in zvestih navijačev, leta 2011 pospremil do naslova državnih prvakov. Na vrhu so ostali tudi sezono kasneje. Pod njegovo dirigentsko palico je dortmundski orkester leta 2013 prišel tudi v finale Lige prvakov, kjer jih je premagal Bayern iz Municha.

Veselje navijačev za osvojen naslov Premier lige

Jürgen Klopp je z uspehi, ki jih je žel postal glavna želja največjih nogometnih klubov. Nikoli se ni pehal za velikimi klubi, ti pa se močno pehali za njim. On je preprosto užival in prejemal nagradno za nagrado in priznanje za priznanjem. Oktobra 2015 se je preselil na klop Liverpoola in postal šele drugi Nemec, ki je kadarkoli vodil angleški klub. Liverpool je s svojo zgodovino, tradicijo, slovesom in priljubljenostjo eden največjih evropskih klubov. Kljub vsemu na naslov v državnem prvenstvu čakajo od sezone 1987/88, ko se je najmočnejša angleška liga imenovala še Prva divizija in je v njej tekmovalo 24 najboljših angleških klubov. Premier liga v Angliji, z dvajsetimi najboljšimi angleškimi klubi, kot jo poznamo danes, obstaja šele od leta 1992. Od takrat ima največ zmag Manchester United, ki je s trinajstimi naslovi daleč spredaj. Sledijo Chelsea s petimi, Manchester City s štirimi, Arsenal s tremi in Blackburn Rover in Lescester CIty s po enim naslovom državnih prvakov. In seveda Liverpool. Po tridesetih letih je rdeča navijaška vojska z Anfielda končno dočakala dan, ko je Liverpool podredil Anglijo. S Kloppom na klopi.

S prihodom v mesto Beatlesov je Klopp prerodil Liverpool in vlil klubu, navijačem in igralcem upanje. Vsadil jim je zmagovalno miselnost, jim vcepil svojo taktiko in se uspešno zoperstavil ostalim angleškim klubom v najhitrejši, najmočnejši in po mnenju mnogih, najlepši nogometni ligi na svetu. Kloppu z Liverpoolom uspeva pravljica na enem najzahtevnejših nogometnih prostorov na svetu. V letih 2018 in 2019 je Liverpool dvakrat igral v finalu Lige prvakov in lani osvojil prvo mesto v tem najprestižnejšem klubskem tekmovanju v Evropi. Zanj – Kloppa – prvič, za Liverpool šestič. Lani je Liverpool končal na drugem mestu Premier lige, letos so prekinili dolgoletno čakanje. Pandemija COVID-19 jim je skoraj vzela možnost praznovanja. Na srečo rdečih so prvenstvo izpeljali do konca in navijači, ki veljajo za ene najbolj strastnih v Angliji so dočakali prizor, ko je kapetan ekipe Jordan Henderson ponosno dvignil pokal. Jürgen Klopp je Anglijo obarval v rdečo. Njegova prezenca po osvojenem prvenstvu je ostala skromna in v ospredje je postavil ekipo. Zasanjan pogled izza očal je vedno tiho govori zgodbo o uspehu in v Angliji je nastopil čas za Liverpool.

Za večino superstarskih managerjev velikih in bogatih klubov velja, da izstopajo v svoji intelektualnosti in so nadpovprečni. Jurgen Klopp je superstar in je intelektualno nadpovprečen. Je pa tudi normalen, da bolj ne bi mogel biti. Drugače se ga skoraj ne da opisati. Z novinarji se pogovarja, kot s svojimi prijatelji, nikoli mu ni odveč odgovarjati na kakršnakoli vprašanja in nikoli se mu ne mudi. Skoraj preveč iskren je včasih in skoraj preveč normalen za strogi nogometni svet. Popolnoma enak je tudi ob igrišču, v garderobi in do igralcev. Teh ne obravnava le kot figure na šahovnici, kjer jih premika sem in tja, ampak je vsak med njimi pomemben član njegove družine. Prepričan je, da nikoli ne more pričakovati od igralcev, da naj dajo vse od sebe, če tisti dan ne ve, ali lahko dajo vse od sebe. Njegovo zanimanje za ljudi, ki ga obdajajo je iskreno in presega to, kar nogometaši pokažejo na igrišču med tekmo ali treningom. »Kar nogometaš lahko stori na igrišču je zelo lahko doseči in razumeti, a tiste globlje plasti, kdo so, v kaj verjamejo, kako so prišli do te stopnje pripravljenosti, kaj jih žene in navdihuje in kaj ji čaka doma, ko zapustijo trening, to so pravi detajli, ki oblikujejo nogometaša.«

Jürgen Klopp je fasciniran nad filozofskim elementom nogometa. Čeravno na zunaj deluje nekoliko okoren, nič zvezdniški  in je pogosto karikatura, ki se zelo rad objema z vsemi, ki stopijo v njegovo življenje, se nekje zadaj, v njegovem natančnem in izjemnem umu pametno načrtuje nogometna taktika, v katero verjame od kar se ukvarja z nogometom. Zanj zelo značilna je filozofija igre, ki se ji reče »Gegenpressing«. Gre za način igre, ko želi ekipa, takoj, ko žogo izgubi, to priboriti nazaj. Klopp je prepričan: »Najboljši trenutek za to, da dobi ekipa žogo nazaj je tisti, ko jo je izgubila.« Ta taktika od igralcev zahteva hitrost, natančno organizacijo, izjemno disciplino in pregled nad igriščem. Deluje ali ne? Klopp se s tem ne ukvarja. Ukvarjajo pa se s tem tisti, ki nogomet znanstveno proučujejo. Zmage pravijo, da deluje. V nogometu je seveda pomembno samo to.

Povsem normalno je tudi Kloppovo zasebno življenje. Je ločen in iz prvega zakona ima sina Marca, ki je igral nogomet Borussio Dorthmound, a je zaradi poškodbe končal kariero. Med igranjem za FSV Mainz 05 je v lokalu ob klubu spoznal natakarico Ullo. Očarala naj bi ga s tem, da ni spremljala nogometa in sploh ni vedela kdo je. Kljub, ali pa ravno zaradi njenega nevedenja, sta se poročila leta 2005 in veljata za par, ki brez večjih problemov v svoj dom sprejmeta medije. Raje kot z luksuznimi avtomobili se prevaža z vlakom. Zelo pogosto tudi s tekme domov. Obožuje dolge sprehode. Med nogometno kariero je dokončal študij na frankfurtski univerzi in diplomiral iz hitre hoje. Kot Wayne Rooney si je presadil lase, a za razliko od angleškega nogometnega zvezdnika to mirno in brez težav priznal.  K vsej tej normalnosti seveda sodi čustveno praznovanje golov in zmag, tekanje po igrišču, pomenkovanje z novinarji, objemanje vsakogar in dejstvo, da res neskončno in iskreno obožuje nogomet.

Tudi zaradi vseh teh stvari je Jürgen Klopp danes eden najboljših nogometnih trenerjev na svetu.

Najbližje Kloppu 🙂